bil je maj.
May 6, 2008
postarani vojaški reaktivec v daljavi je preglasil glasove prav tako postaranega partizanskega kvinteta. oči pogrebcev so bile uprte tja nekam predse. v zastave. v medalje. v nič. gledal sem gor, v nebo. ne, nisem iskal boga; opazoval sem tisti kos zarjavele pločevine na modrem ozadju in ugibal za keteri model gre. orel, galeb, kragulj…
tistega dne sem pokopal svoje kolo bmx rdeče barve. pokopal sem razglednice iz vrsarja, sprehode po tivoliju, kavbojke rifle iz italije, vlažna jutra pod šotorom v trenti, pomfri in čevape na pelješcu, belega herbija in zelenega golfa, sladoled pri šipcu v barvesolje, jadralna letala nad begunjščico…
pokopal sem djoleta in rani mraz v okičeni šolski avli.
in njo, ki je bila sonce.
Leave a Reply